APDEJT.si

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Stranka Komeito je zapustila vladajočo koalicijo, ki jo vodi Liberalna demokratska stranka (LDP), zaradi zaskrbljenosti glede korupcije in nezadostnega ukrepanja proti njej. Napovedali so tudi, da ne bodo glasovali za Sanae Takaichi za premierko.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Predsednik Nobelovega odbora je zanikal politične pritiske pri izbiri nagrajenca. Bela hiša je kritizirala odločitev in trdila, da je Nobelov komite postavil politiko pred mir. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne negativne odzive ZDA, če Trump ne bi prejel nagrade.

Venezuelanska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Norveški Nobelov odbor je pohvalil njeno neutrudno prizadevanje za demokracijo in pogum v Latinski Ameriki.

V središču Port-au-Princea na Haitiju je izbruhnilo močno streljanje, ko so se haitijski voditelji odločili sestati v Narodni palači. S tem dejanjem so želeli simbolično ponovno zavzeti območje, ki ga že dolgo nadzorujejo močne tolpe. Zaenkrat ni poročil o žrtvah ali poškodovanih.

V petek naj bi razglasili zmagovalca Nobelove nagrade za mir za leto 2025. Analitiki so napovedali, da bi Donald Trump lahko razglasil Norveško za sovražnika, če ne bo prejel nagrade. Kljub Trumpovim prizadevanjem za nagrado, jo po ocenah ne bo prejel. Med nominiranci za nagrado je bila tudi Greta Thunberg.

Poljske oblasti so obtožile nekdanjega uslužbenca mestnega sveta Varšave, ki je delal v matičnem uradu, zaradi vohunjenja. Domnevno naj bi Rusiji zagotavljal lažne identitete, ki so jih uporabljali ruski vohuni. Uslužbenec je obtožen, da je ruskim vohunom pomagal prikriti njihovo pravo identiteto.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN vetirale resolucijo, ki poziva k prekinitvi ognja v Gazi, dostopu pomoči in izpustitvi talcev. Štirinajst članic je resolucijo podprlo, vendar je ameriški veto povzročil njen neuspeh. Ločeno, v Združenem kraljestvu, so prizadevanja za razkritje vsebine pogovorov med kulturno ministrico Liso Nandy in izraelskimi uradniki naletela na odpor, saj ministrstvo trdi, da bi objava škodovala odnosom z Izraelom, medtem ko kritiki poudarjajo, da tesni odnosi z Izraelom med domnevnim genocidom niso primerni.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so potekali pro-palestinski protesti po vsem svetu, vključno z Združenim kraljestvom, New Yorkom in Tokiom. V Londonu so protestniki blokirali Tower Bridge. Protesti so bili deležni kritik, nekateri pa so jih označili za neprimerne glede na spomin na žrtve napada.

Po dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so se obnovili pozivi, da bi Donald Trump prejel Nobelovo nagrado za mir. Benjamin Netanyahu je ponovil, da si Trump zasluži nagrado zaradi svojega načrta za končanje vojne v Gazi. Keir Starmer ni želel komentirati, ali si Trump zasluži nagrado, pohvalil pa je dogovor o prekinitvi ognja. Stavnice sicer napovedujejo Trumpovo zmago.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je objavil, da sta se Izrael in Hamas dogovorila o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki vključuje prekinitev ognja, izpustitev talcev, razorožitev Hamasa in umik izraelskih sil. Trump je poudaril, da bodo kmalu izpuščeni vsi talci, bogate sosednje države pa naj bi obnovile Gazo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je dogovor označil za moralno zmago Izraela. Katar je prav tako potrdil informacijo o dogovoru.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je izognila dvema predlogoma o nezaupnici, ki sta ju vložili skrajna desnica in radikalna levica. Po zavrnitvi predlogov je von der Leyen izrazila zadovoljstvo nad "močno podporo" Evropskega parlamenta.

Po poročanju različnih virov sta Izrael in Hamas podpisala sporazum o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi, ki ga je posredoval Donald Trump. Pričakuje se, da bo prekinitev ognja začela veljati v nekaj dneh. Sporazum je bil sprejet z mešanimi občutki upanja in skepticizma, medtem ko nekateri poudarjajo, da je sporazum dokaz Trumpovih diplomatskih sposobnosti.

Medtem ko Trump odkrito izraža željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in uživa podporo posameznikov, kot je Benjamin Netanyahu, se pojavljajo ugibanja o njegovih možnostih in morebitnih posledicah, če nagrade ne bi prejel. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne Trumpove odzive, če ne bo prejel nagrade. Razpravlja se o drugih kandidatih in potencialnih dobitnikih za leto 2025, vključno z dogovorom med Izraelom in Hamasom ter humanitarnimi organizacijami.

Ruski uradniki so izjavili, da se je "zagon", ki je nastal po srečanju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, "zelo izčrpal". Omenjena dinamika naj bi bila namenjena končanju vojne v Ukrajini, vendar naj bi Trump v zadnjih tednih zaostril svoj diskurz proti Moskvi.

V Arnhemu so propalestinski aktivisti organizirali protest z baklami in ognjemetom, v Londonu pa je potekala tiha procesija. V Sarajevu načrtujejo protest prihodnje leto. Policija v Sydneyju je poskušala preprečiti propalestinski pohod. Protesti so potekali tudi v Evropi, vključno z Amsterdamom, kjer je 250.000 ljudi zahtevalo konec podpore Izraelu s strani nizozemske vlade. Škotski rektor je posvaril protestnike pred opravičevanjem nasilja nad nedolžnimi. Med protesti so propalestinski študenti vzklikali antisemitske slogane, laburistična ministrica pa se je na televiziji soočila z vprašanji o antisemitizmu protestov.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Po pozivu sestre Freide Parton k molitvi za Dolly, zaradi njenega poslabšujočega se zdravja in 'zdravstvenih izzivov', je Dolly Parton zanikala govorice o smrtni nevarnosti in zatrdila, da 'še ni mrtva'. Freida je pojasnila, da ni želela nikogar prestrašiti s svojim pozivom k molitvi. Dolly naj se ne bi počutila najbolje.